2Ch 20 | SloKJV | STEP | Po tem se je tudi pripetilo, da so Moábovi otroci, Amónovi otroci in z njimi drugi , poleg Amóncev, prišli zoper Józafata, da se vojskujejo.

2 Chronicles 20

20. Poglavje

1 Po tem se je tudi pripetilo, da so Moábovi otroci, Amónovi otroci in z njimi drugi, poleg Amóncev, prišli zoper Józafata, da se vojskujejo. 2 Potem so prišli nekateri, ki so Józafatu rekli: „Velika množica prihaja zoper tebe, iz druge strani morja, na to stran Sirije. Glej, oni so v Hacecón Tamáru, ki je En Gedi. 3 Józafat se je zbal in se ^{▼▼se: hebr. je svoj obraz.} pripravil, da išče Gospoda in je po vsem Judu razglasil post. 4 Juda se je zbral skupaj, da prosi pomoč od Gospoda. Celo iz vseh Judovih mest so prišli, da iščejo Gospoda.

5 Józafat je stal v skupnosti Judovcev in Jeruzalemcev, v Gospodovi hiši, pred novim dvorom 6 in rekel: „Oh Gospod, Bog naših očetov, ali nisi ti Bog v nebesih? In ali ne vladaš nad vsemi kraljestvi poganov? In ali ni v tvoji roki oblast in moč, tako da se ti nihče ne more zoperstaviti? 7 Mar nisi ti naš Bog, ki ^{▼▼ki: hebr. ti.} si napodil prebivalce te dežele pred svojim ljudstvom Izraelom in jo daješ potomcem svojega prijatelja Abrahama na veke? 8 In oni prebivajo v njej in so ti v njej zgradili svetišče za tvoje ime, rekoč: 9 ‚Če ^c zlo prihaja nad nas kakor meč, sodba ali kužna bolezen ali lakota, mi stojimo pred to hišo in v tvoji prisotnosti (kajti tvoje ime je v tej hiši) in kličemo k tebi v naši stiski, potem boš slišal in pomagal. 10 In sedaj, glej, Amónovi in Moábovi otroci in gorovje Seír, za katere nisi hotel, ^d da jih Izraelci napadejo, ko so prišli iz egiptovske dežele, temveč so se obrnili od njih in jih niso uničili, 11 glej pravim kako so nas nagradili, da pridejo, da nas vržejo ven iz tvoje posesti, ki si nam jo ti dal, da jo podedujemo. 12 Oh naš Bog, mar jih ne boš sodil? Kajti nobene moči nimamo zoper to veliko skupino, ki prihaja zoper nas, niti ne vemo kaj storiti, temveč so naše oči na tebi.“ 13 ves Juda je stal pred Gospodom s svojimi malčki, svojimi ženami in svojimi otroci.

14 Potem je nad Jahaziéla, sina Zeharjája, sina Benajája, sina Jeiéla, sina Matanjája, Lévijevca izmed Asáfovih sinov, prišel Duh od Gospoda v sredo skupnosti 15 in rekel je: „Prisluhnite, ves Juda in prebivalci Jeruzalema in ti, kralj Józafat: ‚Tako vam govori Gospod: ‚Ne bojte se niti ne bodite zaprepadeni zaradi te velike množice, kajti bitka ni vaša, temveč Božja. 16 Jutri pojdite dol zoper njih. Glejte, prišli bodo pri pečini ^{▼▼pečini: hebr. vzpetini.} Cic in našli jih boste na koncu potoka, ^{▼▼potoka: ali, doline.} pred Jeruélsko divjino. 17 V tej bitki se vam ne bo potrebno bojevati. Razpostavite se, stojte mirno in glejte rešitev duš Gospoda z vami, oh Juda in Jeruzalem. Ne bojte se, niti ne bodite zaprepadeni. Jutri pojdite ven zoper njih, kajti Gospod bo z vami.‘“ 18 Józafat je sklonil svojo glavo s svojim obrazom do tal in ves Juda in prebivalci Jeruzalema so padli pred Gospodom in oboževali Gospoda. 19 Lévijevci izmed otrok Kehátovcev in izmed Kórahovcev so vstali, da hvalijo Gospoda, Izraelovega Boga, s silno močnim glasom.

20 Zgodaj zjutraj so vstali ter odšli naprej v divjino Tekóe in ko so šli naprej se je Józafat ustavil in rekel: „Poslušajte me, oh Juda in vi, prebivalci Jeruzalema. Verjemite ^g v Gospoda, vašega Boga, tako boste utrjeni; verjemite prerokom, tako boste uspeli.“ 21 Ko se je posvetoval z ljudstvom, je določil pevce za Gospoda in da ^{▼▼da…: hebr. slavilci hvalijo.} bodo hvalili lepoto svetosti, medtem ko bodo šli ven pred vojsko in govorili: „Hvalite Gospoda, kajti njegovo usmiljenje vztraja na veke.“

22 Ko ^{▼▼Ko…: hebr. In ob času, ko, itd.} so začeli peti ^{▼▼peti…: hebr. v prepevanju in hvaljenju.} in hvaliti, je Gospod pripravil zasede zoper otroke Amóna, Moába in gorovje Seír, ki so prišli zoper Juda; in bili ^{▼▼bili…: ali, udarili so drug drugega.} so udarjeni. 23 Kajti otroci Amóna in Moába so se dvignili zoper prebivalce gorovja Seír, da jih popolnoma pobijejo in uničijo. In ko so prebivalcem Seíra storili konec, je vsakdo pomagal uničiti ^{▼▼uničiti: hebr. za uničenje.} drugega. 24 Ko je Juda prišel proti stražnemu stolpu v divjini, so pogledali k množici in glej, bili so trupla, padla na zemljo in nihče ^{▼▼nihče…: hebr. ni bilo pobega.} ni pobegnil. 25 Ko je Józafat in njegovo ljudstvo prišlo, da od njih poberejo plen, so med njimi našli v obilju tako bogastev s trupli, kakor dragocene dragulje, katere so pobrali zase, več kakor so lahko nesli in tam so bili tri dni pri pobiranju plena, toliko ga je bilo.

26 Na četrti dan so se zbrali skupaj v dolini Berahá, ^{▼▼Berahá: to je, blagoslov.} kajti tam so blagoslovili Gospoda. Zato je bilo ime tega kraja imenovano dolina Berahá do današnjega dne. 27 Potem so se vrnili, vsak človek iz Juda in Jeruzalema in Józafat na njihovem ^{▼▼njihovem…: hebr. njihovi glavi.} čelu, da gredo ponovno z radostjo v Jeruzalem, kajti Gospod jim je storil, da se veselijo nad svojimi sovražniki. 28 V Jeruzalem so prišli s plunkami, harfami in trobentami h Gospodovi hiši. 29 Božji strah je bil na vseh kraljestvih tistih dežel, ko so slišali, da se je Gospod boril zoper Izraelove sovražnike. 30 Tako je bilo Józafatovo kraljestvo mirno, kajti njegov Bog mu je naokoli dal počitek.

31 ^p Józafat je kraljeval nad Judom. Petintrideset let je bil star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Ime njegove matere je bilo Azúba, Šilhíjeva hči. 32 Hodil je po poti svojega očeta Asája in se ni oddvojil od nje in delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh. 33 Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni, kajti do takrat ljudstvo svojih src še ni pripravilo k Bogu njihovih očetov. 34 Torej preostala izmed Józafatovih dejanj, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi ^{▼▼knjigi: hebr. besedah.} Hananijevega sina Jehúja, ki ^r je omenjen ^{▼▼omenjen: hebr. bil pripravljen, da se dvigne.} v knjigi Izraelovih kraljev.

35 Potem je Judov kralj Józafat sebe pridružil Izraelovemu kralju Ahazjáju, ki je počel zelo zlobno. 36 Pridružil ^{▼▼[Leta 896 pred Kristusom.]} se mu je, da izdelata ladje, da bi plule v Taršíš in ladje so izdelali v Ecjón Geberju. 37 Potem je Dodavájev sin Eliézer iz Maréše prerokoval zoper Józafata, rekoč: „Ker si se pridružil Ahazjáju, je Gospod zlomil tvoja dela.“ In ladje so bile razbite, da niso mogle pluti v Taršíš.